Stalno predstavništvo pri EU Bruselj /Novice /
17.06.2015  

Udeležba ministrice Vesne Gyorkos Žnidar na zasedanju Sveta za pravosodje in notranje zadeve v Luksemburgu, 16.6.2015

Tokratno zasedanje je bilo namenjeno razpravi o nadaljnjih aktivnostih, s katerimi se uresničujejo sklepi izrednega zasedanja Evropskega sveta, ki je potekalo aprila letos po tragediji v Sredozemskem morju. Takrat so predsedniki vlad in držav sprejeli izjavo in se zavezali k okrepitvi navzočnosti na morju, k boju proti tihotapcem z ljudmi skladno z mednarodnim pravom, k preprečevanju nezakonitih migracijskih tokov in h krepitvi notranje solidarnosti in odgovornosti. 

Največ časa so ministri namenili Evropski agendi o migracijah, ki jo je pripravila Evropska komisija in predstavlja odgovor oziroma konkretizacijo zavez izrednega zasedanja Evropskega sveta. V razpravi je ministrica za notranje zadeve mag. Vesna Györkös Žnidar opozorila na razpravo o migracijah, ki poteka v Sloveniji, tudi v Državnem zboru, in izpostavila nekaj ključnih poudarkov iz te razprave. Poudarila je, da mora odločitev o sodelovanju pri sprejemu in številu sprejetih oseb temeljiti na prostovoljni odločitvi držav članic. Takšno je bilo stališče približno polovice držav članic, tudi Češke, Slovaške, Poljske, Španije in Hrvaške. Izpostavila je, da bi lahko imelo sprejetje števila oseb, večjega od zmogljivosti države, negativne posledice: "V takem primeru osebam ne bomo mogli zagotavljati ustreznih standardov obravnave in zaščite, težko jih bomo integrirali v našo družbo, zato bo neizogibno prišlo do sekundarnih migracij." Število prosilcev, ki bi jih sprejeli v Slovenijo, tako mora biti v okviru administrativnih in integracijskih sposobnosti, pri tem pa je treba upoštevati vse specifike, ki lahko bistveno vplivajo na uspeh integracije. 

Ministri so se strinjali, da je distribucijski ključ pomanjkljiv in bi moral upoštevati dodatne kriterije. Slovenija je ob tem izpostavila velikost države članice in njenih urbanih območij, kjer je možna integracija, obstoječe kapacitete za sprejem prosilcev, upoštevajoč trende spontanih prihodov, in migracijske pritiske, ki jih je država članica imela v obdobju, daljšem od zadnjih štirih let. Opozorila je tudi, da agenda ne vsebuje analize varnostnih vidikov, zlasti z vidika varnostnega preverjanja oseb in potrebe po preprečevanju infiltracije varnostno problematičnih oseb (npr. teroristov) v migracijske tokove. V tem kontekstu je izpostavila potrebo po proučitvi zmogljivosti našega varnostnega sistema v luči morebitnega prihoda večjega števila tujcev in izvedbi potrebne okrepitve oziroma nadgraditve. Pri tem so Slovenijo podprle tudi druge države članice, tudi Češka in Poljska. Ministri so med delovnim kosilom razpravljali o politiki vračanja in ponovnega sprejema kot dveh ključnih vidikov celostne in vzdržne migracijske politike. 

Popoldanski del zasedanja je namenjen politični razpravi o boju proti ekstremnemu nasilju in terorizmu. Tudi v tem delu bodo ministri razpravljali o izvedenih ukrepih, ki so jih februarja letos določili voditelji držav in vlad, da bi tako znižali raven terorističnih groženj v EU. Ministrica bo pohvalila dosežen napredek na tem področju in med drugim izpostavila pripravljen seznam skupnih indikatorjev tveganja za bolj učinkovito izvajanje kontrole potnikov na zunanjih schengenskih mejah. Komisiji in državam članicam se bo zahvalila za podporo, ki jo nudijo pri razvijanju slovenske iniciative za boj proti terorizmu na Zahodnem Balkanu, ki postaja glavni okvir za vse aktivnosti na tem področju različnih deležnikov v tej regiji.


Ministri bodo na koncu potrdili sklepe Sveta o prenovljeni strategiji notranje varnosti, ki naslavlja najbolj nevarne grožnje notranji varnosti, s katerimi se bomo v prihodnjem petletnem obdobju spopadali prav vsi akterji tako na ravni EU kot v državah članicah. Na predlog Slovenije je bil v strategijo kot eno od vodil uvrščen tudi integrativni in komplementarni pristop pri sodelovanju s tretjimi državami in regijami.