Stalno predstavništvo pri EU Bruselj /Novice /
16.12.2015  

Zasedanje Sveta za okolje

V Bruslju je danes potekalo zasedanje Sveta za okolje, zadnjega v letošnjem letu ter zadnjega v okviru luksemburškega predsedstva Svetu EU. S strani Slovenije se je Sveta udeležila državna sekretarka na Ministrstvu za okolje mag. Tanja Bogataj.

Med pomembnejše zaključke Sveta sodi sprejetje splošnega pristopa glede Predloga spremenjene direktive o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka ter sprejetje zaključkov Sveta o srednjeročnem pregledu EU Strategije o biotski raznovrstnosti do leta 2020. Ministri so tudi izmenjali poglede glede problematike prirejanja emisij onesnaževal zraka iz avtomobilov ter stanja v pogajanjih glede zakonodajnega predloga, ki ureja realne emisije iz vozil  (RDE, Real Driving Emissions) v povezavi s prizadevanji za čistejši zrak v EU. Med točkami razno je Komisija predstavila nov Sveženj o krožnem gospodarstvu ter Poročilo o stanju energetske unije. Prav tako so se ministri seznanili z rezultati ter prihodnjimi koraki po končani podnebni konferenci v Parizu ter programom prihodnjega nizozemskega predsedovanja Svetu EU.

Ministrom je na današnjem zasedanju uspelo sprejeti splošni pristop glede Predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka (t.i. NEC direktiva), ki določa nove mejne vrednosti emisij za nekatera onesnaževala. Kljub nasprotovanju nekaterih držav je Luksemburškemu predsedstvu uspelo narediti korak naprej v pogajanjih na tej direktivi, ki trajajo že dve leti. S tem je dobilo prihajajoče nizozemsko predsedstvo enotno stališče Sveta za pogajanja z Evropskim parlamentom, ki v soodločanju s Svetom sprejema to direktivo.  Predlog je del Programa »Čist zrak za Evropo« in opredeljuje ukrepe za zmanjšanje bolezni in umrljivosti v EU zaradi onesnaženega zraka. Eden od takih ukrepov je določitev strožjih in novih ciljev zmanjšanja emisij nekaterih onesnaževal, ki jih morajo države doseči v letu 2030. Tako so določeni cilji za  zmanjšanje žveplovega dioksida (SO2), dušikovih oksidov (NOx), ne-metanskih lahko hlapnih spojin (NMVOC), amonijaka (NH3) in prašnih delcev (PM2,5). Predlagani cilji so z vidika Slovenije ambiciozni, tako da bo morala pristopiti k njihovemu zmanjševanju hitro in z ustreznimi, tudi stroškovno učinkovitimi ukrepi. Kot je znano, se Slovenija sooča s povečanjem emisij iz prometa, zlasti tranzitnega, na kar nima vpliva, poleg tega predstavljajo izziv tudi individualna kurišča ter kmetijstvo (amonijak) zato je podprla splošni pristop, ki nekoliko znižuje prvotne zelo ambiciozne cilje, a še vedno ohranja določeno stopnjo ambicije za zmanjšanje predčasne umrljivosti zaradi onesnaženega zraka. 

Ministri so sprejeli tudi Sklepe Sveta o srednjeročnem pregledu EU Strategije o biotski raznovrstnosti do leta 2020, ki ga je Komisija objavila v začetku oktobra letos. Omenjeni pregled kaže na določen napredek na več področjih, poudarjena pa je tudi potreba po okrepljenih prizadevanjih držav članic za njeno izvajanje s ciljem do leta 2020 zaustavili izgubljanje biotske raznovrstnosti. Slovenija meni, da je na podlagi omenjenega poročila pomembno nadaljevati aktivnosti Komisije pri ozaveščanju in zlasti vključevanju ciljev biotske raznovrstnosti v druge sektorske politike. Slovenija priznava kot pomembno, da  je v besedilu ustrezno poudarjen pomen izvajanja Direktive o habitatih in Direktive o pticah pri doseganju ciljev strategije. Državna sekretarka mag. Bogataj je na zasedanju poudarila, da uveljavljeni mehanizmi in zakonodaja omogočajo predvidljivost za deležnike in že kažejo pozitivne rezultate. Nujno pa je potrebno okrepiti izvajanje že sprejete zakonodaje, saj po mnenju Slovenije še ni nastopil čas za njeno spremembo. Za doseganje zastavljenih ciljev na območjih Natura 2000, kakor tudi območij zunaj tega omrežja, je potreben ustrezen čas in stalnost pravnega reda ter institucionalnega okvira. Z njegovo spremembo pa bi imeli slabše možnosti za ohranitev doseženih standardov in doseganja ciljev strategije.

V času kosila so ministri za okolje ponovno naslovili problematiko prirejanja emisij iz vozil ter se seznanili s stanjem v pogajanjih glede zakonodajnega predloga, ki ureja realne emisije iz vozil (RDE), katerega cilj je odpraviti velik razkorak med testnimi in dejanskimi emisijami vozil (uvedba novega testnega cikla WLTP - World-Harmonized Light-Duty Vehicles Test Procedure). Velik delež presežnih NOx koncentracij so namreč izpusti iz lahkih osebnih in gospodarskih vozil, posebej še iz dizelskih motorjev.

Pod točkami razno so se ministri seznanili z nekaterimi pobudami Komisije ter držav članic, in sicer glede možnosti za izboljšanje zakonodaje o kemikalijah (REACH), trajnostnega ravnanja z odpadki iz farmacevtskih sredstev, pobudi Belgije za ureditev evropskega sistema kavcij, Poročilom o stanju energetske unije ter Svežnjem o krožnem gospodarstvu z ukrepi za prehod v bolj konkurenčno gospodarstvo, v katerem se viri uporabljajo bolj trajnostno. Ukrepi naj bi prispevali k „zaprtju zanke“ življenjskih ciklov proizvodov in prinesli koristi hkrati za okolje in gospodarstvo. Sveženj vsebuje tudi spremenjene zakonodajne predloge o odpadkih z ambicioznimi cilji: skupni cilj EU glede 65-odstotnega recikliranja komunalnih odpadkov do leta 2030; skupni cilj EU glede 75-odstotnega recikliranja odpadne embalaže do leta 2030; zavezujoč cilj zmanjšati količino odpadkov, ki končajo na odlagališčih, na največ 10 % vseh odpadkov do leta 2030.

Državna sekretarka mag. Tanja Bogataj in namestnica stalnega predstavnika Metka Ipavic (vir: Evropska unija)