Stalno predstavništvo pri EU Bruselj /Novice /
23.06.2017  

Premier dr. Cerar na evropskem vrhu pomembnih strateških razprav za prihodnost EU

Predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar je v Bruslju zaključil udeležbo na dvodnevnem zasedanju Evropskega sveta, ki je potekal med 22. in 23. junijem 2017. Pred evropskimi voditelji je bil tokrat izredno širok nabor tem, od krepitve varnostno-obrambnega delovanja EU, migracij, do aktualnih ekonomskih razmer v Uniji ter vprašanja krepitve notranjega trga in zunanje trgovine. Evropski voditelji so se v sestavi EU27 seznanili tudi z aktualnim stanjem v pogajanjih za izstop Združenega kraljestva iz EU. Ob tem so se dogovorili o posebnem postopku, temelječem na štirih fazah, za preselitev evropskih agencij za zdravila in banke iz Otoka. Odločitev o gostiteljicah agencij naj bi bila znana novembra, so se še dogovorili.

O svojih pogledih na pogajanja o brexitu je spregovorila tudi britanska premierka Theresa May, ki je predstavila prvo britansko ponudbo za zaščito pravic in statusa državljanov EU po brexitu. Kot je dejala, naj nobenemu državljanu EU, ki je trenutno zakonito v Združenem kraljestvu, ne bo treba zapustiti države, ko bo Združeno kraljestvo zapustilo EU, ter da bodo vsi dobili priložnost urediti svoj status. Tako naj bi bil vsak državljan EU, ki že pet let biva v Združenem kraljestvu, deležen enakih pravic, ko gre za zdravstvo, izobraževanje, prejemke in pokojnine kot Britanci. Podroben predlog bodo predstavili v ponedeljek, je dejala.

Slovenski premier je glede brexita izpostavil, da jim je Mayeva zelo jasno povedala, da brexit bo. Sicer pa je ostalih 27 voditeljev podrobneje o pogajanjih seznanil glavni pogajalec EU o brexitu Michel Barnier. Po prvih pogajanjih je dobil zagotovila, da Združeno kraljestvo ne želi ostati del enotnega trga niti del carinske unije. O finančnih vprašanjih za zdaj še ni bilo dejanske izmenjave pogajalskih pozicij. Tudi to je zelo pomembno vprašanje, ki ga je treba rešiti, preden se je mogoče začeti pogajati o drugih vprašanjih, je še poudaril slovenski premier.

Prvi dan so sicer odločno obsodili nedavne teroristične napade v EU ter izrazili pričakovanje, da bo digitalna industrija razvila ustrezne tehnologije v boju proti terorizmu.

Pomemben del razprave so namenili obrambnemu področju, kjer so podprli krepitev konkretnejšega obrambnega sodelovanja v EU, in sicer tako da se bo v skladu z Lizbonsko pogodbo prvič vzpostavilo t. i. stalno strukturirano sodelovanje. V skladu z dogovorom bodo države članice v treh mesecih pripravile skupen seznam meril in zavezujočih zavez, ki vključuje tudi najzahtevnejše misije in časovni načrt, ter konkretne projekte v podporo skupnim ciljem te nove oblike bolje integriranega sodelovanja.

Dogovorili so se tudi za šestmesečno podaljšanje gospodarskih sankcij proti Rusiji zaradi nespoštovanja zavez iz dogovora iz Minska. Posebej odločno so vnovič potrdili zavezanost mednarodnemu podnebnemu dogovoru iz Pariza.

Pri obravnavi ekonomskih tem so se osredotočili na trgovino, s poudarkom na ravnovesju med pristopoma odprtosti in protekcionizmom. Voditelji so se strinjali, da mora Evropa bolje zaščititi svoje državljane pred nepoštenimi mednarodnimi trgovinskimi praksami. Dogovorili so se, da bo Evropska komisija analizirala investicije iz tretjih držav, ko gre za strateške sektorje EU.

Slovenski premier se je sicer pred prvim dnem zasedanja sestal z voditelji držav Beneluksa – luksemburškim premierjem Xavierjem Bettelom, belgijskim premierjem Charlesom Michelom ter nizozemskim premierjem Markom Ruttejem. Šlo je za prvo srečanje po dogovorih o poglobljenem sodelovanju med štirimi državami, ki delijo zelo sorodne poglede in stališča do ključnih evropskih vprašanj, je o srečanju dejal premier dr. Cerar. Dogovorili so se, da bodo tovrstno posebno obliko sodelovanja tudi uradno potrdili v jeseni v Sloveniji. Kot je pojasnil slovenski premier, bo Slovenija poskušala tudi v tej sestavi sodelovati kot most v EU.

Med temami, kjer so stališča Slovenije, Luksemburga, Nizozemske ter Belgije posebej podobna in jih je zato tudi smiselno poglobljeno obravnavati na prihodnjih srečanjih, so razmišljanja in usmeritve glede prihodnosti Evrope. Ta morajo biti predvsem bolj ambiciozna, saj lahko EU napreduje le na podlagi daljnovidnih načrtov. Voditelji omenjenih držav pa delijo sorodna stališča tudi glede notranjega trga EU, prihodnosti Schengena ter upravljanja z migracijami.

V okviru pogovora o aktualnih evropskih temah pred današnjim zasedanjem Evropskega sveta so voditelji Luksemburga, Nizozemske ter Belgije izpostavili tudi skupno stališče Beneluksa glede mednarodnih zavez, in sicer da je odločitve sodišč treba spoštovati. Premier je sicer ob robu evropskega zasedanja na to temo opravil nekaj kratkih dogovorov tudi z drugimi kolegi.

Pri tem je ponovil, da gre za zgodovinsko odločitev, ki ni pomembna le za obe državi, pač pa tudi za širšo regijo. "Vemo, da so v tej regiji še odprta mejna vprašanja, in to je lahko dober primer, kako se lahko po pravni poti takšna vprašanja rešujejo," je ocenil premier dr. Cerar.

   

Foto: Nebojša Tejić/STA

 

 

Foto: European Union