Stalno predstavništvo pri EU Bruselj /Novice /
13.10.2017  

Slovenija zadovoljna s pomembnim izidom dogovora o nacionalnih podnebnih ciljih do leta 2030

Ministri za okolje oziroma gozdarstvo so na zasedanju Sveta EU za okolje v Luksemburgu po težavnih pogajanjih dosegli načelni dogovor o nacionalnih ciljih za uresničitev skupne ambicije za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov za vsaj 40 odstotkov do leta 2030. Kot sta poudarila državna sekretarka na Ministrstvu za okolje Lidija Stebernak in državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marjan Podgoršek, je Slovenija z izidom zadovoljna. Dogovoru sedaj sledijo pogajanja z Evropskim parlamentom. Po dokončnem dogovoru bo morala Slovenija pripraviti nacionalni program za doseganje ciljev, ki naj bi bil sprejet še letos, je pojasnila državna sekretarka.

Na tokratnem Svetu za okolje je potekala obravnava Predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vključitvi emisij toplogrednih plinov in odvzemov zaradi rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva, v okvir podnebne in energetske politike do leta 2030.

Slovenija je ves čas pogajanj poudarjala, da podpira pristop, da tudi sektor rabe kmetijskih in drugih zemljišč ter gozdarstvo (sektor LULUCF) prispevajo k uresničevanju ciljev podnebno energetske politike EU do leta 2030 in s tem k razvoju skupnih rešitev in spodbujanju globalnega ukrepanja v boju proti podnebnim spremembam. Pri tem pa je ves čas opozarjala, da mora biti metodologija obračunavanja ponorov oziroma emisij pravična in upoštevati specifične razmere posamezne države članice.

Dogovor se torej nanaša tudi na upravljanje gozdov, saj je pri izračunavanju ciljev ključna razlika med letnim porastom in posekom gozda. In sicer morajo v skladu s kompromisom gozdovi na koncu posrkati vsaj toliko ogljika, kot ga proizvedejo.

Za Slovenijo je bil ves čas ključnega pomena način obračunavanja ponorov in emisij iz gospodarjenja z gozdovi, saj kar 60% površine države pokrivajo gozdovi, ki trenutno zagotavljajo ponore v višini tretjine vseh emisij v državi. Prvotni predlog, ki ga je pripravila Evropska Komisija, je temeljil izključno na predpostavki, da se pri obračunavanju emisij oz. ponorov upošteva pretekla intenzivnost gospodarjenja z gozdovi. Kot referenčno obdobje je bilo določeno obdobje 2000-2009, ko je bila v Sloveniji dosežena ena najnižjih stopenj poseka. Posek je bil v tem obdobju realiziran zgolj v višini 37% prirastka. Uveljavitev takšnega pristopa bi za Slovenijo pomenilo, da bi vsak dvig poseka nad 3 mio. m3/leto pomenil obračunane emisije. Takšna metodologija je bila za Slovenijo nesprejemljiva.

V postopku pogajanj in dopolnjevanja predloga uredbe je Slovenija predlagala številne dopolnitve in zagovarjala, da mora metodologija obračunavanja ponorov v gozdovih spodbujati trajnostno in sonaravno gospodarjenje z gozdovi ter prispevati k večji uporabi lesa kot pomembnega obnovljivega vira pri razvoju biogospodarstva. Le na tak način bi lahko vzpostavili tudi ustrezne dolgoročne spodbude za doseganje ciljev Pariškega sporazuma.

Slovenija je s sprejetim kompromisom zadovoljna, saj bo lahko sekala precej več, kot je predvideval prvotni predlog Evropske komisije, je pojasnila državna sekretarka za okolje. Kot je povedala, je bil pri tem pomemben argument starost gozdov v Sloveniji. Te je treba pomladiti in s tem povečati njihovo absorpcijsko zmožnost. Obenem, kot je dodala, dogovor omogoča spodbujanje investicij v lesno predelavo v Sloveniji.

Državni sekretar Podgoršek je še poudaril, da bo z dogovorom mogoče "ubiti dve muhi na en mah": pomladiti gozdove in zagotavljati ustrezne surovine za lesarstvo. Dogovor je namreč podnebno odgovoren, saj spodbuja rabo lesa v lesnih proizvodih, torej ne za kurjenje in izvoz, temveč za ustvarjanje dodane vrednosti z lesom kot obnovljivim virom.

Konkretneje to pomeni, da je vzpostavljen kompenzacijski mehanizem, ki bo državam omogočal uporabo določenega obsega emisijskih pravic oziroma sečnjo nad višino v referenčnem obdobju, ki ne bo obračunan kot emisija. Slovenija se zaradi izrazito neugodnega položaja v obdobju 2000-2009 uvršča v skupino držav, ki s tem mehanizmom pridobijo največ.

Še bolj pa je za Slovenijo pomembno, da smo dosegli spremembo načina določanja t. i. referenčne vrednosti, ki sedaj ne temelji zgolj na višini preteklega poseka, ampak upošteva potreben dvig intenzivnosti gospodarjenja z gozdovi zaradi zagotavljanja njihove dolgoročne stabilnosti in odpornosti. Ohranjanje nizkega poseka bi za Slovenijo lahko imelo resne dolgoročne negativne posledice, ker bi zaradi staranja gozdov bile posledice naravnih ujma z vsakim letom samo še večje in bolj katastrofalne.

Pomemben napredek v kompromisnem predlogu uredbe je dosežen tudi pri pomenu rabe lesa kot pomembnega faktorja, ki vpliva na zniževanje emisij ogljika. Pri nacionalnih obračunih ponorov ogljika se upošteva celotna predelava in raba lesa, brez dodatnih obračunskih omejitev in tako uredba v celoti sledi našim nacionalnim ciljem večje rabe lesa in podporam investicijam v lesno predelavo na območju Republike Slovenije.