Stalno predstavništvo pri EU Bruselj /Novice /
13.10.2017  

Oktobrski Svet EU za notranje zadeve v znamenju razprave o prihodnosti schengena in migracijah

Državni sekretar z Ministrstva za notranje zadeve Andrej Špenga se je na zasedanju Sveta EU za pravosodje in notranje zadeve v Luksemburgu v politični razpravi o reformi Zakonika o schengenskih mejah zahvalil Evropski komisiji, da je upoštevala več slovenskih predlogov. Kljub temu pa je opozoril, da ima Slovenija v zvezi s predlaganimi spremembami še določene pomisleke. "Menimo, da so objektivni kriteriji za vzpostavitev nadzora zelo splošni in omogočajo preširoko interpretacijo sorazmernosti in potrebnosti ukrepa. Vloga sosednjih držav in Sveta je še vedno premajhna," je poudaril. Ob tem je ponovno poudaril, da je Slovenija že od začetka nezadovoljna s tem, da je v EU in schengenskem območju že več kot dve leti vzpostavljen nadzor na notranjih mejah. Kot je še pojasnil, Slovenija ne nasprotuje ukrepu kot takemu, pač pa njegovi nenamenski, neproporcionalni in neutemeljeni uporabi na notranji meji med Slovenijo in Avstrijo.

Uvodoma je Evropska komisija predstavila t. i. schengenski paket, ki vsebuje tri dokumente: Predlog uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Uredbe (EU) 2016/399 glede uporabe pravil za začasno uvedbo mejnih kontrol na notranjih mejah, Priporočilo Evropske komisije o implementaciji določb Zakonika o schengenskih mejah glede začasne ponovne uvedbe mejne kontrole na notranjih mejah v schengenskem območju in Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o ohranitvi in okrepitvi schengena.

V razpravi se je pokazalo, da se velika večina držav zaveda pomena prostega gibanja znotraj schengenskega območja, zato so poudarile, da mora biti ukrep začasnega nadzora res uporabljen kot skrajni ukrep, pred tem pa izčrpane vse ostale možnosti (npr. okrepljeni policijski ukrep v obmejnem pasu, izmenjava operativnih informacij ...). Pet držav, ki so na začetku septembra predložile svoj non-paper s predlogi (Avstrija, Nemčija, Danska, Norveška in Francija), je tako ostalo bolj ali manj samih v svojih stališčih.

Državni sekretar je na zasedanju kolegom predstavil zaključke septembrske konference Brdo procesa, na katerem so ministri za notranje zadeve iz regije Zahodnega Balkana vzpostavili formalno strukturo Integrativnega upravljanja notranje varnosti (IISG) in določili pogoje delovanja.

Komisija je predstavila tudi poročilo o napredku reforme skupnega evropskega azilnega sistema. Kot je pojasnil državni sekretar, Slovenija podpira prizadevanja glede reforme skupnega evropskega azilnega sistema, vendar ima nekaj pomislekov. "Menimo, da ne smemo hiteti s sprejemom zakonodajnih aktov, pač pa dati kakovosti prednost pred hitrostjo." Slovenija tudi pozdravlja prizadevanja nekaj zadnjih predsedstev Svetu EU, da se oblikuje koncept učinkovite solidarnosti na ravni EU. Ostajamo pa zadržani do avtomatiziranega korekcijskega mehanizma relokacije, "saj menimo, da predlagana elementa razdelitvenega ključa, to je število prebivalcev in BDP, ne bi smela biti edina, pač pa bi bilo treba vključiti tudi kazalnike integracijske sposobnosti države članice in število zavrnjenih prosilcev za mednarodno zaščito, ki jih ni mogoče odstraniti in ostanejo v posamezni državi članici", je dodal državni sekretar Špenga.

Obenem je ministre seznanil s potekom premestitev iz Grčije in Italije. Tako smo do sedaj uspešno premestili 217 oseb, kar predstavlja skoraj 40 % naše zaveze. Podali smo še zadnje zaveze za premestitev, s katerimi bi izpolnili našo celotno kvoto.